November: Maja Botolin Vaupotič, prof. biol., Iz starega novo - vaze

Recikliranje postaja vse bolj priljubljena dejavnost. Pomeni predelavo odpadnih snovi z namenom ustvarjanja novih. Beseda prihaja iz angleškega termina ‘recycle’, ki dobesedno pomeni ponoviti krog, kar nakazuje tudi znak za reciklažo.

Novo podobo pa lahko vdihnemo tudi na sprehodu nabranim darovom narave in tako  v naš dom vnesemo še več domačnosti in topline. Narava nas vse leto razveseljuje s svojimi darovi, zato je z njimi mogoče ustvarjati skozi vse letne čase.

V okviru delavnice, na kateri je sodeloval tudi Mario Staroverski z RKS OZ Ormož, smo povezali naravne materiale z materiali, ki so izdelani iz naravnih ter za izdelavo novega izdelka uporabili takšnega, ki bi ga sicer zavrgli. Nastale so unikatne vaze.

Oktober: Maja Botolin Vaupotič, prof. biol., Od gradu do vinske kleti

Ormoški park, ki je nastajal na prehodu iz 18. v 19. stoletje, velja še danes za enega najlepših v Sloveniji in si ga je vredno ogledati v celoti in v vseh letnih časih. Čeprav ne boste prepoznali vseh dreves, grmovnic, številnih ptic in drugih prebivalcev tega čudovitega predela mesta Ormož, boste v njem uživali. Lahko se sprehajate po potkah, lahko posedate na klopcah pod mogočnimi drevesi z dobro knjigo v roki, lahko pa se odpravite v park s svinčnikom in papirjem, fotoaparatom ali daljnogledom, pa še kakšen določevalni ključ ne bo odveč ter se kaj novega naučite.

September: Maja Botolin Vaupotič, prof. biol., Jamamaj

V toplih poletnih nočeh lahko metulja z nenavadnim imenom občudujemo tudi pri nas. Po davno zapisanih navodilih pa celo vzgojimo ter pridelamo svileno nit, razkošnejšo od niti navadne sviloprejke. Kdaj in kako je prišel v naše kraje in tukaj našel novo domovino?

Junij: Nevenka Korpič, univ. dipl. zgodovinarka in etnologinja in Jurček Korpič Lesjak, dipl. kineziolog, Šport in telovadba skozi čas

Potreba po gibanju je osnovna človekova potreba, »Zdrav duh v zdravem telesu« pa rek, ki ga poznamo tisočletja. Na srečanju smo izvedeli, kako sta se razvijala šport in telovadba skozi čas ter kaj lahko sami naredimo za boljše počutje.

Maj: Ana Vaupotič, mag. biologije in ekologije z naravovarstvom, Ogled Naravnega rezervata Ormoške lagune

V preteklem letu nas je Ana Vaupotič popeljala skozi lagune s pomočjo filma Vrnjeno naravi, tokrat smo se tja odpravili kar sami. Sprejela nas je na vrtu rezervata ter nam predstavila razvoj in poslanstvo rezervata, podrobneje smo si ogledali sam vrt in primere dobre prakse na njem ter se podali do bližnje opazovalnice, iz katere smo si ogledali vodne ptice in vodne bivole.

April: Nevenka Korpič, univ. dipl. zgodovinarka in etnologinja, Ormoški fotografi

"Matija Polak je bil najstarejši ormoški poklicni fotograf. Svoj atelje je odprl že leta 1909, ko je kupil hišo v bližini ormoške cerkve. Fotoatelje si je uredil v zadnjem, zgornjem delu hiše, v sprednjem delu pa si je njegova žena Marija uredila trgovino s steklom."

Med fotografi, ki so s pomočjo fotoaparata zaznamovali ormoško zgodovino, smo spoznali še Marijo Polak, Štefana Hozyana st., Antona Kosija in Rudolfa Rakušo.

Marec: Maja Botolin Vaupotič, prof. biol., "Na Gregorjevo - otec, še veš? - se ptički ženili so..."

"Star pregovor pravi, da se na god sv. Gregorja ženijo ptički. Bolj kot praznik ljubezni, pa je gregorjevo praznik luči. Na ta dan so, po stari šegi, obrtniki in rokodelci, zlasti na Gorenjskem, nehali delati ob umetni svetlobi, kar so praznovali tako, da so po potokih spuščali kose lesa z gorečimi oblanci." Na ustvarjalni delavnici smo, ob prebiranju pesmi in starih modrosti, povezanih tako s sušcem, kot še posebaj z gregorjevim, izdelovali svoje podstavke za svečke.

Februar: Tilen Basle, mag. biol. in ekologije z naravovarstvom, Kaj nam sporočajo ptice? Zakaj varovati vrste pred izumrtjem?

»Ptice so odličen pokazatelj pestrosti in ohranjenosti narave, saj nam posredno in neposredno sporočajo, kaj se z njo dogaja.  So zelo pomemben člen  pri vzdrževanju naravnega ravnovesja med živimi organizmi v okolju, saj poskrbijo, da se škodljivci in mrčes ne razmnožijo čezmerno.«

Januar: Maja Botolin Vaupotič prof. biol., Zelišča skozi čas

»Vse od svojega nastanka se je človek trudil, da bi ostal zdrav in si podaljšal življenje. Bolezen je bila že v davni preteklosti velika nevarnost za človeka in družbo, zato si je vsako ljudstvo izdelalo svoj način boja proti boleznim in si ustvarilo svoje ljudsko zdravilstvo, ki je bilo izvirno, iznajdljivo ter se je prilagajalo času in prostoru.«

December: Naredi sam: božično novoletna voščilnica

»Verjetno je ravno pravi čas, da razmišljamo o prazničnih voščilnicah za svoje bližnje, prijatelje, znance … Razveselimo jih tako, da jim izročimo voščilnico, ki smo jo naredili in vanjo zapisali lepo misel sami.«

S stanovalci sta ustvarjala Maja Botolin Vaupotič in Mario Staroverski iz RKS OZ Ormož.

November: Prav posebna - moja - lučka

»Kljub temu, da so dnevi vse krajši in hladnejši, lahko naš dom zasije v prijetni in topli svetlobi. In če smo lučko izdelali sami, je učinek še večji.«

Ustvarjalno delavnico izdelave svetilk je vodila Maja Botolin Vaupotič iz RKS OZ Ormož ob izjemni pomoči prostovoljcev RKS OZ Ormož Maje Vaupotič in Maria Staroverskega.

Oktober: Od kokona do izdelka

»Naravna svila je dragoceno vlakno, ki ga dobimo iz zapredkov gosenic sviloprejk. Prva naravna svila se je že v davnih časih pridobivala na Kitajskem. Dokumenti o kulturi sviloprejke in uporabi svile za izdelavo tkanin segajo v obdobje 2700 let pred našim štetjem.«

O predelavi kokonov in uporabnosti svilene niti je na predavanju govorila Maja Botolin Vaupotič.

September: Od gradu do vinske kleti

»Ormoški park sodi med najlepše v Sloveniji. Arhitektonska ureditev, razgibanost površine, redke in zanimive drevnine ter razgledi na Hrvaško in Hum to so dejavniki, ki so ustvarili kvaliteto in slavo tega parka«. Tako je v zborniku Ormož skozi stoletja zapisal Mirko Šoštarič, daljnega leta 1973.

Na ogledu, ki ga je vodila Maja Botolin Vaupotič, so se pridružili dijaki Gimnazije Ormož, smer zdravstvena nega. Skupaj smo se sprehodili po poti "od gradu do vinske kleti" ter se seznanili z zanimivostmi parka 50 let kasneje.

Junij: Murve in sviloprejke

»Čeprav širom Slovenije lahko še danes občudujemo stara drevesa murv, živih spomenikov svilogojstva, se je večina starega praktičnega znanja o svilogojstvu in svilarstvu izgubila. Danes ga ponovno oživljamo in pomemben korak naprej se je zgodil prav na ormoškem območju.«

O uporabni vrednosti murv in oživljanju tradicije svilogojstva in svilarstva na ormoškem je predavala Maja Botolin Vaupotič prof. biologije in kemije.

Maj: Po planinskih poteh

Na majskem srečanju se nam je pridružil priznani fotograf in planinec Ciril Ambrož ter nas skozi projekcijo svojih fotografij popeljal vse od okoliških gričev do Triglava.

»Ciril Ambrož se s fotografijo nepretrgoma ukvarja že trideset let. Njegovi posnetki so objavljeni v številnih monografijah, katalogih, revijah, koledarjih, krasijo pa tudi spletne strani podjetij in inštitucij. Je avtor številnih razglednic, ki ponesejo pozdrave in lepoto naših krajev širom v svet. Mnogi si ob omembi Prlekije v spomin prikličejo prav njegove posnetke kraja, razgibane reliefe goric, podobe grozdja v soncu ... Vedno opremljen z dobrim fotoaparatom lovi minljive trenutke večnosti v čudovite fotografije – zase in za nas.« (Vir: knjižnica F.K.Meška Ormož).

April: Travniki in travniške rastline ter njihova uporabnost

»Travniki so eden najbolj vrstno bogatih naravnih okolij v Evropi, ki predstavljajo življenjski prostor ne le rastlinam, ampak tudi številnim živalim. Hkrati pa so tudi eden najbolj ogroženih naravnih okolij, saj zaradi napačnega upravljanja njihova biotska pestrost zelo hitro pada. S slabšanjem stanja travnikov pa lahko izgubimo tudi uporabna zelišča in zdravilne rastline, ki se na njih pojavljajo. Tako so dobro ohranjeni travniki pomembni za naravo, kot tudi za ljudi.«

Svoje bogato botanično znanje je z nami delil varstveni biolog Staš Miljuš, magister ekologije in biodiverzitete iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Marec: Vrnjeno naravi

»Naravni rezervat Ormoške lagune je danes skoraj 66 hektarjev veliko mokrišče, ki je raj za ptice. Vendar ni bilo vedno tako. Lagune so bile nekoč bazeni za industrijsko odpadno vodo. Da bi tovarna podarila in vrnila svoje zemljišče naravi, se ne zgodi prav pogosto. Pa vendar se je! In ta košček zemlje se je razvil v neverjetno naravno bogastvo.« (vir: https://365.rtvslo.si/arhiv/biotopi/174871323 )

Ob pogovoru in ogledu istoimenskega dokumentarnega filma (Izobraževalna oddaja o naravi, RTV 365, 2022) nas je v ta prelepi del občine Ormož popeljala skrbnica rezervata Ana Vaupotič magistra biologije in ekologije z naravovarstvom iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Februar: Ptice na krmilnicah

»Pozimi, ko pritisne mraz, se nekatere vrste ptic približajo človekovim naseljem. Če jim v okolici svojega doma ponudimo primerno hrano, si jih lahko ogledamo od blizu in jih tako bolje spoznamo.«

V svet ptic, v naši bližini, nas je popeljal varstveni ornitolog Tilen Basle magister biologije in ekologije z naravovarstvom iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Januar: Zgodovina ormoške lekarne

»Leta 1923 je magister farmacije Gustav Trautvetter zgradil na parceli številka 16 na mestu stare, s slamo krite hiše, lepo enonadstropno hišo, ki je dobila številko 42, mesto Ormož. V pritličnih prostorih je uredil in opremil prostore za lekarno, zgoraj pa večsobno stanovanje.«

Zgodovino in razvoj ormoške lekarne je predstavila kustosinja Nevenka Korpič, univ. dipl. zgodovinarka in etnologinja iz ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož.

Zaposleni in prostovoljci RKS OZ Ormož Boža Antolič, Milena Zorčič, Martina Gaberc in Mario Staroverški so, 6. aprila 2023, obiskali tiste stanovalce Doma Lukavci, ki so se vanj preselili iz občin Ormož, Središče ob Dravi ali Sveti Tomaž ter jim prijazno besedo in manjšimi darilci popestrili predpraznično dopoldne.

8. marec – Mednarodni dan žensk - praznujemo že od leta 1917. Pobudo za praznovanje je podala Klara Zetkin že leta 1910, še danes pa služi kot opozorilo na neenakopravnost žensk, ki so v mnogih deželah ranljive zaradi vojne, nasilja in političnih sprememb.

V večini držav velja, da ob tem dnevu ženske obdarimo s cvetjem. Prostovoljci in zaposleni RKS OZ Ormož in KO RK Ormož so ob tej priložnosti obiskali stanovalke Centra starejših občanov Ormož ter jih razveselili s cvetom in prijazno besedo.

V aprilu 2003 smo, na povabilo takratnega vodstva Centra starejših občanov Ormož (CSO Ormož), organizirali in izpeljali prvo srečanje, nato pa se vsak mesec trudili popestriti že obstoječe dejavnosti, ki so se v CSO Ormož odvijale za njihove stanovalce. Leta so minevala, v tem času so se med delavci in prostovoljci RKS OZ Ormož ter stanovalci in zaposlenimi CSO Ormož stkale prijateljske in tople vezi. O veliko različnih temah smo v tem času razpravljali, se podali na razna krajša potepanja po Ormožu, pa tudi bližnji okolici, veliko aktivnosti smo še načrtovali.

Sledil je nekajletni premor, vse do jeseni 2022, ko smo ponovno obudili naša mesečna srečanja, le da smo tokrat dejavnost razširili še na enoto Sveti Tomaž. Kot se za (ponovni) začetek spodobi, smo se v mesecu oktobru predstavili s predavanjem Smo, ker nas potrebuje na tisoče ljudi, v mesecu novembru pa se ob ogledu fotografij, poslušanju zgodbe in klepetu sprehodili po ormoškem grajskem parku Od gradu do vinske kleti. Obe predavanji je izvedla Maja Botolin Vaupotič prof. biol. in kem. Decembra smo v goste povabili strokovnjakinjo za netopirje Jasmino Kotnik mag. ekol. biod. iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev ter spoznali skrivnostne živali, katerih prisotnost ima za človeka neprecenljivo vrednost, velikokrat pa jim pripisujemo negativne lastnosti. Predavanje je nosilo naslov Netopirji - zaživimo pod skupno streho.

V prihodnjih mesecih in letih se bomo potrudili večino srečanj izpeljati zaposleni in prostovoljci RKS OZ Ormož sami, včasih bomo v svojo sredino povabili strokovnjake z različnih področij, ljudi, ki radi predstavijo svoje hobije in ljubiteljsko zanimanje za izbrana področja, veseli pa bomo pobud in želja naših dragih poslušalcev. V slogi je moč, pravi pregovor, zato verjamem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo pričarati še veliko lepih in srečnih trenutkov.

Prostovoljci so vir moči, ki vodi Rdeči križ pri izpolnjevanju poslanstva na slovenskih tleh že 155 let. Skupno poslanstvo vseh sestavnih delov Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca je lajšanje trpljenja ljudi, ki se spreminja v ustvarjanje upanja ter občutka varnosti, da v času stiske nismo sami.

Ker zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s SARS-CoV-2, naši prostovoljci, ob bližajočih praznikih, ne bodo mogli obiskati varovancev Centra starejših občanov (CSO) Ormož, so prostovoljke KO RK Ormož izdelale drobna darilca za stanovalce in jih danes, skupaj z lepimi željami, predale direktorici CSO Ormož Janji Jurkovič.