Društvo Spominčica Ormož

Društvo Spominčica Ormož

Projekt Čaj za dva

NASLOV VLOGE: ČAJ ZA DVA

NAZIV PRIJAVITELJA: OKOLJSKO RAZISKOVALNI ZAVOD

Spodnje Preloge 55

3210 Slovenske Konjice

NAZIV PARTNERJA 1: SPOMINČICA ZDRUŽENJE ZA POMOČ PRI DEMENCI ZA OBMOČJE SEVEROVZHODNE SLOVENIJE ORMOŽ

Ptujska cesta 8 F

 2270 Ormož

NAZIV PARTNERJA 2: MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV PTUJ

Potrčeva cesta 15

2250 Ptuj

SKUPNO ŠTEVILO ZAPROŠENIH DELOVNIH MEST: 3

SKUPNA ZAPROŠENA VREDNOST SOFINANCIRANJA: 150.000,00 EUR

Osnovni problem/ priložnost/ potreba:

V okviru konzorcija bomo razvili in okrepili organizacijski razvoj z namenom dolgoročnega uspešnega delovanja NVO/konzorcija na način, da bomo znali reagirati na potrebe iz okolja. Konkretno opažamo velik razkorak med ponudbo javnih storitev na področju učinkovite rabe virov, kot so izdelki za ponovno uporabo, ki se še vedno odlagajo med kosovne odpadke. Razlog je v premajhni organizaciji in nadzorom med snovnimi tokovi, ki imajo potencial ponovne rabe, saj mnogi starejši potrebujejo prilagojene izdelke za premagovanje bolezni, kot je demenca ali druga oblika invalidnosti. Vsled tega smo sestavili konzorcij, da bomo sposobni uresničevati dolgoročno strategijo, ki je skupna vsem nam in sicer, da se profesionaliziramo za prepoznavanje ključnih, deficitarnih storitev in izdelkov ter informiranja in usposabljanja za obvladovanje tegob starajoče družbe. Zato potrebujemo konzorcij, v katerem je prijavitelj s področja učinkovite rabe virov in inovativnih pristopov zmanjševanja odpadkov ter NVO s področja demence in NVO s področja invalidnosti. Napovedi strokovnjakov kažejo, da se zaradi demografije v celoti potrebuje nove pristope, od mehkih variant do konkretnih rešitev, ki jih bomo s profesionalizacijo prepoznavali in razvijali v smeri socialnih inovacij. Konzorcij bo tesno sodeloval s pridruženimi partnerji in tako omogočil nove trajnostne zaposlitve.

Naše ključne prioritete v naslednjih letih so, da se s povezavo v konzorcij in sodelovanjem s pridruženimi partnerji vzpostavi sodelovanje z javnimi podjetji na področju učinkovite rabe virov, posredno obvladovanja podnebnih sprememb zaradi ponovne uporabe virov in obvladovanja tegob starajoče družbe z novimi storitvami. Javna podjetja izvajajo koncesijske  dejavnosti, pri čemer le-te še ne vključujejo procesov, ki omogočajo dodano vrednost za kroženje virov in izdelke  za starajočo družbo. Zato  bomo dosegli napredek na tem področju v smeri spodbujanja spremembe določenih podzakonskih aktov, z organizacijo javnih dogodkov in ogleda dobrih praks. Za profesionalno izvajanje dejavnosti konzorcija potrebujemo strokovni kader in sodelovanje z nacionalnim nivojem in tujino.  Z uspešno organizacijo in razvojem ter profesionalizacijo bo tako naša nevladna organizacija/konzorcij usposobljena/usposobljen za prevzemanje javnih storitev in za zagotavljanje trajnostnih delovnih mest v organizaciji (ohranjati zaposlitve in vzpostavljati nove zaposlitve pri drugih NVO). Brez sodelovanja z javnim sektorjem ni mogoče profesionalizirati NVO/ konzorcija, ki lahko veliko doprinese k večanju kakovosti življenja zlasti starejše populacije, prispeva k obvladovanju podnebnih sprememb in krožnemu ravnanju z viri, kar neposredno vpliva na ozaveščanje širše javnosti. Na področju trajnostne rabe virov – odpadkov je namreč potrebno razviti inovativne zelene storitve in produkte, ki bomo omogočile trajnostna delovanja, kjer je veliko priložnosti za NVO.

Dejstva:

Slovenija je namreč med državami z najslabšo demografsko napovedjo. Leta 2050 naj bi kar tretjina Slovencev bila starejših od 65 let. Mnogi starejši, zlasti na podeželju, ki živijo sami in ne potrebujejo nege, ampak potrebujejo manjša popravila izdelkov, bodisi pohištva, oblačil in notranje opreme (povešena vrata, poškodovana karnisa, okna itd.) in prilagojene izdelke in opremo njihovim tegobam zaradi starosti (prilagojena oblačila, ki jih ne morejo kupiti, prilagojena višina opreme, npr. pohištva, vrta, ..) . Ker sami ne zmorejo teh popravil, imajo kljub temu, da so razmeroma zdravi, slabšo kakovost življenja, saj hišnih mojstrov, ki bi uredili takšna popravila več ni na voljo. Večja podjetja se s tem ne ukvarjajo, saj gre večina za manjša popravila njihovih izdelkov in opreme, ki jih želijo obdržati in še uporabljati. Glede na to, da Slovenijo zavezujejo k deinstitucionalizaciji  številni mednarodni dokumenti na ravni EU, Evropskega sveta in Združenih narodov, bo ta potreba postala vedno večja. Nacionalni program socialnega varstva napoveduje bistveno zmanjšanje institucionalnih kapacitet v obdobju do 2020. Starajoče prebivalstvo je v EU v zadnjih nekaj letih postalo znatnega pomena. Slovenija je med državami z najslabšo demografsko napovedjo. Leta 2050 naj bi bila kar tretjina Slovencev starejših od 65 let. Po uradnih podatkih je stopnja institucionaliziranosti pri nas najvišja v Evropi, na kar v veliki meri vpliva mentaliteta ljudi.

Namen konzorcija:

Osnovni namen konzorcija je, da na učnem  primeru “Čaj za dva” vzpostavi organizacijski model in  socialne inovacije, v sodelovanju z javnim sektorjem in bo omogočal razvoj trajnostnih delovnih mest v NVO. 

Operativno to pomeni:

- združevanje in povezovanje NVO in pridruženih partnerje;

- spremljanje tekočih dogajanj, vezanih na področje zmanjševanja odpadkov in pomoči na domu;

- zboljševanje in racionaliziranje obstoječih storitev na področju ponovne uporabe še uporabnih izdelkov, okoljskega ozaveščanja, popravil in priprave izdelkov za uporabo ciljni skupini, kot so starejši na domu, ki jih praviloma spremlja določena s starostjo povezana bolezen, invalidnost ali osamljenost;

- pretok informacij med člani konzorcija na nacionalnem, regionalnem in lokalnem nivoju;

- spodbujanje razvoja družbeno odgovornega podjetništva in trajnostnih delovnih mest;

- aktivna vloga konzorcija pri oblikovanju in izvajanju javnih politik;

- oblikovanje strategije (analiza stanja, strategija, akcijski načrt) za področje pomoči na domu za manjša popravila in izdelavo namenskih izdelkov in opreme, glede na potrebe starajoče družbe;

- skupno izvajanje nacionalnih akcij za določen namen;

- vključevanje prostovoljcev in njihovo usposabljanje;

- informiranje o delu konzorcija;

- izmenjava dobrih praks in pristopov konzorcijev na področju družbeno odgovornega podjetništva in promocije učinkovite rabe virov, pomoči starejšim in prilagajanje možnostim, da čim dlje ostanejo doma;

- sodelovanje na področju informiranja;

- soustvarjanje projektov;

- sprejemanje priporočil za boljše delovanje konzorcija ;

- svetovanje in pomoč pri promociji projektnih partnerjev.

- svetovalne aktivnosti pri višanju podjetniških kompetenc in odpiranju trajnostnih delovnih mest na z družbenim učinkom v lokalnih skupnostih;

- svetovanje in podpora pri povezovanju konzorcija z gospodarstvom na področju deficitarnih storitev prihodnosti (glede na demografijo, varčno rabo virov, trajnostnih delovnih mest..)

Vodenje konzorcija
Konzorcij vodijo prijavitelj in predstavnika NVO. Vodenje konzorcija vključuje aktivno sodelovanje in vključevanje pridruženih partnerjev.

Članstvo v konzorciju
Stalne članice konzorcija so projektni tim “Čaj za dva” s pridruženimi partnerji. Konzorciju se lahko pridružijo nove organizacije, ki imajo potrebo po izboljšanju javnih storitev na področju socialnih inovacij.

Predstavitev poslanstva in vrednot, ki jih zagovarjamo, našo vizijo in strateške (dolgoročne) cilje ter kako oz. kje se vidi konzorcij v naslednjih petih (5.) letih

Poslanstvo in vrednote konzorcija:

Konzorcij »Čaj za dva« odgovarja na potrebe sodobnega časa z razvojem idej in socialnih inovacij v prid razvoja trajnostno naravnanih delovnih mest.

Vrednote konzorcija  ob sodelovanju pridruženih partnerjev so, da prispeva k uresničevanju načel družbene odgovornosti in reševanje okoljskih in socialnih problemov na družbeno odgovoren način.  Konzorcij »Čaj za dva« bo organiziran in se bo kakovostno in učinkovito, hitro in uspešno odzival na potrebe okolja, kar bo pomembno prispevalo k vzpostavljanju in ohranjanju družbene povezanosti, solidarnosti in blaginje. Konzorcij se bo zavzemal za pospešeno krepitev partnerstva med konzorcijem in lokalno, regionalno  ter nacionalno ravnjo. Konzorcij se bo vključeval v procese odločanja, mrežo izvajalcev storitev, ki delujejo v javnem interesu. Konzorcij bo vpet v delovanje javnih storitev ter razvoja v družbeni odgovornosti in razvoju drugih inovativnih oblik prostovoljstva, ki sledijo hitrim spremembam v družbi.

Temeljni strateški cilji konzorcija so:

Postati dobro razvit, učinkovit in inovativen konzorcij, ki bo sposoben ustrezno identificirati in obravnavati potrebe okolja v sodelovanju z javnimi izvajalci ter iskati družbeno odgovorne rešitve.

Prispevati k družbeni povezanosti in solidarnosti z omogočanjem dostopnih, kakovostnih storitev za ranljive skupine, ki jih izvajalci javnih služb ne izvajajo.

Uporabljati različne inovativne in trajnostne vire in modele financiranja za razvoj in izvajanje inovativnih socialnih inovacij.

 

Vabilo

Spoštovani,

ob 21. septembru - Svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

vas vabimo v

petek, 20. septembra 2019, ob 18.00,

v Belo dvorano Grajske pristave v Ormožu

na predstavitev zbornika

Spominčica Ormož – 10 let

zbornik bo predstavila Majda Keček

in

predavanje z naslovom

Demenca včeraj – danes – jutri

predavala bo prim. asist. Mojca Muršec dr. med., spec. psih.

Vljudno vabljeni

Spominčica Ormož - 2018

Letošnje leto je za Društvo Spominčica Ormož jubilejno leto. Mineva namreč deset let od ustanovitve društva. Osnovno poslanstvo društva je pomoč obolelim za demenco in njihovim svojcem. Pri ustanovitvi društva nam je bil v veliko oporo  danes,  žal, že preminuli dr. Aleš Kogoj.

Društvo Spominčica  je nevladna organizacija, pravna oseba, organizirana v skladu z Zakonom o društvih in ima tudi svoje akte in organe.

Iz demografskih podatkov izhaja, da se življenjska doba populacije daljša, vedno več je starejših od 65 let, s tem pa se tudi število oseb obolelih za demenco povečuje, starost predstavlja namreč največje tveganje za demenco.

Ocenjujemo, da je v Sloveniji za demenco obolelih že več kot 32.000 oseb, v Evropi živi približno 10 milijonov, na svetu pa že skoraj 50 milijonov oseb obolelih za demenco. Zaskrbljujoč pa je vsekakor tudi podatek, da bi se naj v  naslednjih dveh desetletjih to število podvojilo.

Demenca je kronična napredujoča bolezen, ki jo povzroči propadanje možganskih celic , odgovornih za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti, sposobnosti govornega izražanja in presoje. Kaže se kot upad kognitivnih funkcij in sicer do te mere, da oseba ni več sposobna skrbeti zase. Bolezen traja v povprečju 10 do 15 let in poteka skozi različne faze, za katere so značilni tudi številni različno izraženi simptomi, psihične in vedenjske spremembe posameznika. V grobem delimo faze na zgodnje, srednje in pozno obdobje. Ne glede na posamezne faze bolezni  se moramo zavedati, da se  moramo osebi z demenco prilagoditi mi kajti ona se nam več ne more.

Po navadi se začne bolezen neopazno, prve neznačilne simptome često spregledamo in jih velikokrat pripisujemo starosti in značajskim lastnostim posameznih oseb, nehote pa jim tako lahko naredimo tudi hudo krivico. V pozni fazi postane dementna oseba popolnoma odvisna od pomoči okolice.

Danes, žal še vedno ne vemo pravega vzroka za nastanek demence, nimamo pa tudi ustreznega zdravila, s katerim bi lahko bolezen pozdravili. O sami bolezni, njenih značilnostih, prepoznavanju prvih znakov demence, o ustreznem sporazumevanju z osebami z demenco, pa tudi o pravicah dementnih oseb pa vemo že veliko. Pomembno vlogo pri tem ima vsekakor tudi širša lokalna skupnost, ki lahko z ustreznimi informacijami, izobraževanjem, kvalitetnimi in dostopnimi servisnimi dejavnostmi (zdravstvene, socialne, družabne storitve,…) omogoči kvalitetnejše življenje dementnih oseb in razbremenitev njihovih svojcev, za katere je oskrba teh oseb zelo obremenjujoča. Na tak način bomo tudi omogočili, da bodo dementne osebe čim dalj časa ostale v domačem okolju, kar je za njih najbolj humano za družbo pa tudi najceneje.

V društvu sledimo tudi priporočilom Alzheimer Europe  in Alzheimer  DISEASE Internacional, da je potrebno povečati ozaveščenost javnosti, prepoznavanju prvih znakov demence in destigmatizacijo. Področje demence v Sloveniji ureja Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2025. Njen glavni cilj je pravočasna diagnoza bolezni, dostopnost do kakovostne obravnave, kakovostno zdravljenje in vzpostavitev pomoči njihovim svojcem.

V sodelovanju z društvom Spominčica  Alzheimer Slovenija  v okviru projekta Za demenci prijazno družbo smo se vključili tudi v mrežo vzpostavitve Demenci prijaznih točk.

V mesecu aprilu smo tako v Ormožu odprli dve demenci prijazni točki in sicer prvo na Območnem združenju Rdečega križa Ormož in drugo v Centru starejših občanov Ormož.

Demenci prijazna točka je namenjena osebam z demenco, njihovim svojcem in vsem ostalim zainteresiranim v lokalni skupnosti. Na demenci prijazni točki lahko dobite koristne informacije o tem kako prepoznati prve znake demence, kako komunicirati z osebami z demenco, kako ukrepati če opazimo osebo v stiski, kam se obrniti po nasvet, pomoč,…

V skladu s Programom dela za leto 2018 smo organizirali izobraževanja za strokovne delavce in širšo javnost, delavnice, info točke, sodelovali smo tudi z mediji in ostalimi društvi v okviru Spominčice Alzheimer Slovenija.

Med pomembne dogodke štejemo vsekakor usposabljanje za strokovne delavce, sodelavce in druge zainteresirane, ki smo ga organizirali v okviru projekta Za demenci prijazno skupnost. Usposabljanje je potekalo 12.4.2018 v prostorih Grajske pristave. Udeležilo se ga je 68 slušateljev. Osrednji namen usposabljanja je bil seznanitev udeležencev o demenci, poteku bolezni, simptomih, kognitivnih motnjah, pravicah dementnih oseb, o sporazumevanju z osebami z demenco, oskrbo v skupnosti, strokturiranje vsakdana oseb z demenco. Predavali so strokovnjaki, ki se s to problematiko ukvarjajo v slovenskem prostoru: Prof. dr. Zvezdan Pirtošek – Katedra za nevrologijo,  Jure Markič – predstavnik Urada Varuha človekovih pravic, David Krivec – predstavnik Spominčice  Alzheimer Slovenija, Iriš Kurnik iz doma Hmelina, Amir Crnojević – Zavod za oskrbo na domu Ljubljana, Milena Novak, Marija Kokol, Majda Keček – predstavnice Spominčica Ormož.

Pomembno usposabljanje smo organizirali tudi 21.6.2018 v CSO v Ormožu. Namenjeno je bilo zlasti svojcem, prostovoljcem in drugim zainteresiranim. Poudarek je bil na predstavitvi projekta Za demenci prijazno skupnost, o komunikaciji z osebami z demenco, predstavili pa smo tudi družabne igre in vaje za ohranjanje kognitivnih sposobnosti. Sodelovali so dr. Maja Trošt – Katedra na nevrologijo, Alenka Virant in Maja Jurjevčič – Spominčica  Alzheimer Slovenija, Marija Kokol n Majda Keček – Spominčica Ormož.

Že tradicionalno pa smo obeležili tudi 21. september Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni.

Na ta dan smo organizirali pred trgovskim centrom Holermus in na Kerenčičevem trgu v Ormožu stojnice, kjer smo delili zdravstveno vzgojni material in ozaveščali mimoidoče o demenci. Zvečer smo v dvorani Grajske pristave organizirali predavanje  za širšo in strokovno javnost z naslovom Demenca z druge strani, predavala je  prim.dr. Mojca Muršec.  Temo  smo tokrat posvetili zlasti svojcem in oskrbovalcem oseb z demenco. Ti se namreč velikokrat znajdejo v hudih stiskah, ki jih lahko pripeljejo tudi do izčrpanosti in  izgorelosti.

V okviru društva skrbimo tudi za naše člane, omogočamo jim različna izobraževanja, pomembna pa so tudi druženja kjer si izmenjujemo izkušnje in polnimo energijo. V ta namen smo organizirali tudi ogled doma Hmelina v Radljah. Seznanili smo se z njihovim načinom dela, najbolj pa nas je navdušil njihov Tematsko senzorični park , ki pozitivno vpliva na kvaliteto bivanja njihovih stanovalcev. Celoten park je ograjen in se razprostira na površini okrog 1 hektarja ter ponuja več kot 500 metrov urejenih pohodnih površin. V njem se prepletajo številni elementi narave in različne površine kot so zemlja, umetna trava, trava, les, beton, pesek, kamenje. Tlakovane poti, speljane v obliki osmice stanovalca vedno pripeljejo nazaj v dom. Ograjenost parka in zasnova poti omogoča prosto in varno gibanje po celotni površini parka, ki so zboleli za boleznijo demenca.

Predsednica društva

Majda Keček

Odprtje demenci prijazne točke; predsednica Društva Spominčica Ormož Majda Keček (desno) in Štefanija L. Zlobec, predsednica Združenja Spominčica.

Odprtje demenci prijazne točke; predsednica Društva Spominčica Ormož Majda Keček (desno) in Štefanija L. Zlobec, predsednica Združenja Spominčica.

Strokovna ekskurzija članov društva v dom Hmelina, Radlje ob Dravi.

Strokovna ekskurzija članov društva v dom Hmelina, Radlje ob Dravi.

Obeležitev svetovnega dneva Alzheimerjeve bolezni.

Obeležitev svetovnega dneva Alzheimerjeve bolezni.

Pripete datoteke

©2020 Oblikovanje in izdelava spletne strani Kabi d.o.o.