Dejavnost Mali raziskovalec je v šolskem letu 2021 – 2022 potekala že 21. leto zapored. Izvajali smo jo v vrtcih Ormož, Velika Nedelja in Podgorci. Srečanj, ki jih je bilo 92, se je udeleževalo 28 otrok. Udeleženci so na začetku prejeli delovne zvezke, ki so jih na delavnicah nato izpolnjevali, vanje pa smo lepili tudi fotografije, ki so ob tem nastale.

In čeprav zaradi upada zanimanja za tabore, naravnane v aktivno doživljanje narave, letos nismo izpeljali počitniškega tabora na Pohorju, nam v domačem okolju še vedno uspe privabiti dovolj mladih, ki so jim vsebine, v katerih preko samostojnega opazovanja in raziskovalnega dela na terenu zaživijo z domačim okoljem, razvijajo do njega pravilen odnos tudi izven šole, v počitnicah, hkrati pa bolje spoznajo bližnjo okolico ter pridobljeno znanje prenašajo drugim, dovolj zanimive, da se nam pridružijo.

Prvi teden julija je, v organizaciji RKS OZ Ormož in Medobčinske LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, potekal 19. počitniški raziskovalni tabor.

Tema letošnjega tabora, ki se ga je udeležilo pet osnovnošolk in en osnovnošolec, so bile otroške igre. Igra je sestavni del otroštva, žal pa mnogi otroci čedalje več prostega časa posvetijo tehničnim igračam in računalniškemu zaslonu. Otroške igre pa so tudi del naše dediščine. Kdo pozna igro zemlje krast, ristanc, trden most, rinčice talat’, babico nosit’? Te in mnoge druge so poiskali mladi udeleženci raziskovalnega tabora s pomočjo intervjujev in literature. Raziskovalni tabor je bil namenjen osnovnošolcem z območja občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter je bil za udeležence brezplačen.

Publikacijjo, ki je nastala ob zaključku dejavnosti, lahko pregledate v priponki.

V letu 2021 praznuje Rdeči križ Slovenije pomembno obletnico. Le tri leta potem, ko je bilo leta 1863 v Ženevi na pobudo Henryja Dunanta rojeno mednarodno gibanje Rdečega križa, je bilo v Ljubljani, na območju današnje Republike Slovenije, leta 1866 ustanovljeno prvo društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom z imenom »Društvo gospa za pomoč ranjenim in bolnim vojakom, vdovam in otrokom«.
155 let torej praznuje organizacija, ki danes nosi ime Rdeči križ Slovenije ter se kot del Mednarodne zveze Rdečega križa in Rdečega polmeseca trudi z močjo humanosti izboljšati življenje ranljivih ljudi.
Skladno s sedmimi temeljnimi načeli gibanja Rdečega križa v lokalnih okoljih spremlja življenje ljudi in aktivno reagira na pojave stiske in nemoči, še posebej ranljivih skupin, kot so otroci in starejši, zagotavlja spoštovanje človeka in nagovarja ljudi, da delijo del svojega blagostanja s tistimi, ki so nemočni in v stiski, v organizaciji in med ljudmi spodbuja in gradi čut za solidarnost in razumevanje stiske drugih, spodbuja in širi vrednote zdravja in zdravega življenja, uvaja načrtno izobraževanje in usposabljanje za izvajanje poslanstva in nalog ter širi znanja o gibanju Rdečega križa in mednarodnem humanitarnem pravu.
Praznuje pa tudi dejavnost Mali raziskovalec. 20 let bo minilo, odkar smo jo, v obliki obogatitvene dejavnosti, pričeli izvajati v vrtcu. Žal je epidemija v šolskem letu 2020–2021 onemogočila izvajanje tedenskih naravoslovnih in zdravstveno vzgojnih delavnic v vrtcih, od koder so sicer v jeseni že prihajale prijave otrok.
Publikacija, ki jo običajno izdamo ob zaključku dejavnosti in v kateri predstavimo dejavnost otrok – malih raziskovalcev - za preteklo šolsko leto, je tokrat posvečena obeležitvi pomembne obletnice ter bo poskušala naše najmlajše poučiti o dejavnosti, za katero je nujno, da jo poznamo vsi, saj ravno prva in pravilna pomoč ob nesreči velikokrat tudi reši življenje.

Aktivnosti v korist in podporo zdravju, skladno s temeljnimi načeli gibanja Rdečega križa ter cilji Medobčinske LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž igrajo osrednjo vlogo pri izvajanju našega poslanstva.

Z vrtci na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž sodelujemo preko dejavnosti Mali raziskovalec, v nekaterih vrtcih so urejeni zdravstveno vzgojni kotički, večkrat smo sodelovali v raznih projektih. V šolskem letu 2019/2020 je bil v Vrtcu Ormož izpeljan projekt Sviloprejka – od jajčeca do metulja, ki smo ga zaključili v začetku šolskega leta 2020/2021.

Projekt je finančno podprla tudi Ustanova dr. Antona Trstenjaka na podlagi razpisa štipendij in sofinanciranja projektov za leto 2020.

Končno lahko z gotovostjo zapišem – Mali raziskovalec je polnoleten. Ker sta organizacija in izvajanje vezana na šolsko leto, pri štetju nismo nikoli uporabljali glavnih, ampak vrstilne števnike. Tudi letos je tako. No, naši prvi »mali raziskovalci« so polnoletni že nekaj let, z letošnjimi, ki so se februarja in marca ponosni, da so vpisani v osnovno šolo, veselili jeseni, pa smo naša druženja zaključili nekoliko prej, kot je bilo načrtovano. Kar nekaj časa smo bili ločeni zaradi virusa, ki je dodobra pretresel svet in okrnil tudi naše delo. Vsebine o nevidnih povzročiteljih bolezni smo na RKS OZ Ormož poskušali predšolskim otrokom približati v obliki zgodbice ob svetovnem dnevu zdravja leta 2014 in jo tokrat objavljamo v tej publikaciji. Verjamem, da se lahko iz nje vsi nekaj naučimo.

Vabljeni k branju v priponki.   

Posebno pozornost vsako leto posvetimo dvoživkam, saj se dvoživke danes soočajo z možnostjo izumrtja. Dvoživke so bile prvi vretenčarji na kopnem, doživele so razvoj in propad dinozavrov. Po mnenju naravovarstvenikov se Zemlja danes prvič po izumrtju dinozavrov sooča z možnostjo množičnega izumiranja vrst. Zraven bolezni, ki jih ogrožajo, je iskati vzroke tudi v poseganju človeka v njihov življenjski prostor, onesnaževanju okolja in naseljevanju tujerodnih vrst. V Sloveniji živi 19 vrst dvoživk in vse med njimi so ogrožene.

V okviru dejavnosti se podrobneje srečamo z razvojnim krogom žabe in močeradom, ki v ljudeh še vedno vzbuja strah, čeprav je o njem kot ljudem nenevarni živali pisal že slovenski pisatelj in naravoslovec Fran Erjavec v drugi polovici 19. stoletja.

Ormoški park, ki je nastajal na prehodu iz 18. v 19. stoletje, velja še danes za enega najlepših v Sloveniji in si ga je vredno ogledati v celoti in v vseh letnih časih. Čeprav ne boste prepoznali vseh dreves, grmovnic, številnih ptic in drugih prebivalcev tega čudovitega predela mesta Ormož, boste v njem uživali. Lahko se sprehajate po potkah, lahko posedate na klopcah pod mogočnimi drevesi z dobro knjigo v roki, lahko pa se odpravite v park s svinčnikom in papirjem, fotoaparatom ali daljnogledom, pa še kakšen določevalni ključ ne bo odveč ter se kaj novega naučite.

V okviru 16. Mladinskega raziskovalnega tabora, ki je potekal poletu 2018, je nastala čudovita knjižica Skrivnosti grajskega parka. Vabimo vas k branju in odkrivanju le-teh.

V Ormožu je bil prvi vpis Rdečega križa v register društev izveden 27. 2. 1948, v arhivskih virih pa najdemo seznam ustanovnih članov Krajevne organizacije Rdečega križa (KORK) Tomaž pri Ormožu iz leta 1947 in datum ustanovitve Osnovne organizacije (OO) Rdečega križa Cvetkovci – Osluševci, kar nam daje vedeti, da so se že pred uradnim vpisom združevale skupine prostovoljcev, ki so jim bila blizu načela te največje in najstarejše humanitarne organizacije na svetu. Iz pisnega vira, ki nosi datum 16. 6. 1990, ko so v današnji KORK Podgorci razvili prapor, je razvidno, da »organiziranje in začetek delovanja RK na področju današnje KS Podgorci sega v leto 1947. 19. novembra tega leta je bila ustanovljena osnovna organizacija RK Cvetkovci – Osluševci. Pobudo za njeno ustanovitev je dal tov. Trunk Alojz, dotedanji član občinskega odbora RK Gorišnica. V to osnovno organizacijo se je kmalu včlanilo 240 aktivistov RK, ki so uspešno izvedli občni zbor in volitve. Za predsednika je bila izvoljena tov. Ozmec Marija, za sekretarja Alojz Trunk, za predsednika nadzornega odbora pa Ivan Ozmec. Leta 1958 se je ta OO pridružila Občinskemu odboru RK Ormož. V tem času, točneje leta 1950, je bila ustanovljena tudi OO RK Bresnica, v katere sklop so spadale še vasi Podgorci, Sterjanci, Preclava in Ritmerk. Njen prvi predsednik je bil Dovečar Jože, tajnik Prejac Ciril in blagajnik Majcen Jože. Ta čas, v letih po vojni, sta imeli obe OO največ dela z delitvijo hrane, oblačil in obutve, predvsem otrokom, ostarelim in gmotno šibkim. S pomočjo občinskega odbora RK Ormož so se že leta 1964 pričeli organizirati razni tečaji in sicer: tečaj prve pomoči, tečaj za šoferje motornih vozil, kuharski tečaji, šiviljski tečaji in še nekateri drugi. V teh letih sta obe OO RK tudi pridno pridobivali krvodajalce, nudili pomoč v sanitetnem materialu ter širili svoje članstvo.« [1]

Žal so pisni viri s samih začetkov skromni oz. jih ni. Dobro ohranjena je Blagajniška knjiga, ki nosi pod zaporedno številko 1 datum 14. 4. 1958, redke pisne vire najdemo (za današnje Območno združenje Rdečega križa) po letu 1965, za krajevne organizacije pa po letu 1972.

[1] Arhiv RKS OZ Ormož.

V počastitev 70 - letnice prvega vpisa RKS OZ Ormož v register društev in 20 - letnice ustanovitve Medobčinske LAS na področju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, smo izdali zbornik prispevkov prostovoljcev in zaposlenih na RKS OZ Ormož.

"Ali lahko očistimo vodo? Kaj jedo ptice pozimi? Ali je črna res črna? Kako nastane risanka? Ali je močerad strupen?"

Ta in neskončno mnogo drugih vprašanj se poraja v glavah naših predšolskih otrok. Prav je, da jim pri iskanju odgovorov pomagamo, če pa lahko pri tem sami aktivno sodelujejo, pridobijo največ. Zanimanje za naravo je prirojeno, od nas pa je odvisno, ali se bo to zanimanje razvijalo v pravo ali napačno smer oziroma ga ne bo več. Odrasli smo dolžni privzgajati odgovornost do okolja, v katerem živimo in spoštljiv odnos do vseh bitij, ki skupaj z nami žive v njem.

Naravoslovje temelji na znanstveno potrjenih spoznanjih o naravi. Človek je del narave, zato je proučevanje naravnih pojavov pomembno za prepoznavanje vloge in mesta človeštva na našem planetu pa tudi za raziskovanje človeške družbe. Naravoslovne teme imajo v zgodnjem otroštvu dve pomembni vlogi. Prvič, za otroke predstavljajo neposredno okolje, ki ga lahko raziskujejo brez tuje pomoči in zato pristno, neobremenjeno s predsodki in prisilo ter vedno motivirano. Zato se večina odraslih zelo rada spominja otroških let. Drugič, naravoslovne teme omogočajo preskoke od konkretnega na abstrakten način dojemanja, ki je pomemben za celosten razvoj otrokove osebnosti, ne le za njegovo naravoslovno razgledanost. V obdobju zgodnjega otroštva so prav naravoslovne teme najprimernejše za vodeno raziskovanje, saj so predmeti in pojavi konkretni, hkrati pa omogočajo širok razpon nadgradnje na abstraktni ravni[1].

[1] Novak, 2003.

Knjižica, ki je pred vami, predstavlja majhen del zanimivosti, ki so jih odkrivali udeleženci dveh mladinskih raziskovalnih taborov, organiziranih v poletnih počitnicah leta 2003 in 2004. Oba tabora sta potekala pod okriljem Območnega združenja Rdečega križa Ormož.

Dvakrat po pet dni (čas trajanja raziskovalnih taborov) je vsekakor premalo, da bi lahko nastalo obsežno delo in da bi lahko raziskali ter opisali celi park; dobili pa smo vpogled v čudoviti predel mesta Ormož in iztočnico za nadaljnja raziskovanja.

Knjižica Sprehod po parku – od gradu do vinske kleti je v bistvu zbir biltenov, ki sta nastala v okviru raziskovalnih taborov, in sicer: Ormoški park – ali ga poznamo? (2003), v katerem so opisane nekatere posebnosti rastlinskega in živalskega sveta ormoškega parka in Skozi park po poti spominov (2004), v katerem je predstavljen delček zgodovinskega razvoja parka.

Bralce te knjižice vabimo, da prehodijo pot, ki je zarisana na zemljevidu in jo doživijo z enako mero navdušenja, kot so jo doživljali mladi raziskovalci – udeleženci obeh taborov. Sicer pa si je vredno park ogledati v celoti. Čeprav ne boste poznali imen vseh rastlin in številnih ptic, boste v njem uživali in postal bo vaš prijeten in dober znanec.